Ustavnovitev starotrške prostovoljne požarne brambe

Ustanovitev starotrške prostovoljne požarne brambe je bila 29. junija 1888 leta. Ustanovitelji so bili naslednji člani: Tomaž Mlekuž, Ivan Štritof, Franc Šifrer, Franc Peče, franc žnidaršič, Matej Tomc, Ivan Krajc, Valentin Vilar, Hinko Sežon, Josip Mlakar in Franc Perušek. V požarni brambi je bilo 18 plezalcev, 30 brizgalničarjev in 9 varuhov. V ustanovnem letu so se odborniki in člani prizadevali, da nabavijo in si priskrbijo čim več orodja, oblek in zagotovijo dovolj denarja, ki jim je bil potreben za delo društva. Denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki krajanov in članarnino članov. Za denarno pomoč je bilo potrebno napisati marsikatero prošnjo. Tako so v letu 1890 napisali prošnjo Visoki deželnemu odboru vojvodine Kranjske z naslednjo utemeljitvijo:

˝V letu 1888 se je ustanovilo v veliki občini Starotrški prostovoljno gasilsko društvo s pritrdilom visoke cesarske kraljeve deželne vlade za vojvodstvo Kranjske v Ljubljani, z den 9. junija 1888 št. 5838.
V priloženih društvenih pravilih je izrecno določeno, da pripada premoženje te prostovoljne gasilne straže tukajšni občini, ako bi gasilno društvo prenehalo. Mlado društvo je ob svojem početku prevzelo v last gasilno orodje, katero je bilo v najprimitivnejšem stanu, kajti obstajalo je le iz jeden ročne brizgalne…
Eminentna važnost tukajšnega prostovoljnega gasilnega društva odseva še bolj iz okoliščine, da nimajo v celem Loškem sodnem okraju in v nobeni sosedni fari kakor v Grahovem na Blokah, v Loškem potoku in Babinem polju urejenega prostovoljnega gasilskega društva, le 17 kilometrov oddaljena Cerknica se mora ponašati z njim.

Opiraje se na naštete uzroke in na 1.,6.,7.,8., in 9 zakon z dne 20. decembra 1884veljevnega za vojvodino Kranjsko, o doneskih katere plačujejo zavarovalnice in družbe v korist gasilnih straž in v podporo ponesrečenih gasilcev si upa najspoštljiveje podpisano vodstvo prostovoljnega gasilskega društva v Starem trgu pri Ložu ponižno prositi denarne podpore. Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske naj blagovoli, ako mogoče tudi z večjo sveto, kakor leta 1889 tukajšne prostovoljno gasilsko društvo obdarovati.”

Dobljena denarna sredstva niso zadoščala za nakup opreme. Odbor društva je imel velike načrte, zato niso stali križem rok in čakali, temveč so z organiziranjem gasilskih veselic zaslužili denar za nakup prepotrebnega gasilskega orodja.
Gasilsko društvo je bilo v prvih desetih letih opremljeno z naslednjo opremo: eno brizgalno, sedem lestev, en maček, šest cevi po 10m, štiriinštirideset oblek, ena zastava. V Pudobu je bila ena brizgalna in ravno tako v Danah. Deseto obletnico je društvo praznovalo skupaj s Čitalnico v Starem trgu.

Razširi besedo. Delite to objavo!