1888 – Ustavnovitev starotrške prostovoljne požarne brambe
Ustanovitev starotrške prostovoljne požarne brambe je bila 29. junija 1888 leta. Ustanovitelji so bili naslednji člani: Tomaž Mlekuž, Ivan Štritof, Franc Šifrer, Franc Peče, franc žnidaršič, Matej Tomc, Ivan Krajc, Valentin Vilar, Hinko Sežon, Josip Mlakar in Franc Perušek. V požarni brambi je bilo 18 plezalcev, 30 brizgalničarjev in 9 varuhov. V ustanovnem letu so se odborniki in člani prizadevali, da nabavijo in si priskrbijo čim več orodja, oblek in zagotovijo dovolj denarja, ki jim je bil potreben za delo društva. Denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki krajanov in članarnino članov. Za denarno pomoč je bilo potrebno napisati marsikatero prošnjo. Tako so v letu 1890 napisali prošnjo Visoki deželnemu odboru vojvodine Kranjske z naslednjo utemeljitvijo:
˝V letu 1888 se je ustanovilo v veliki občini Starotrški prostovoljno gasilsko društvo s pritrdilom visoke cesarske kraljeve deželne vlade za vojvodstvo Kranjske v Ljubljani, z den 9. junija 1888 št. 5838.
V priloženih društvenih pravilih je izrecno določeno, da pripada premoženje te prostovoljne gasilne straže tukajšni občini, ako bi gasilno društvo prenehalo. Mlado društvo je ob svojem početku prevzelo v last gasilno orodje, katero je bilo v najprimitivnejšem stanu, kajti obstajalo je le iz jeden ročne brizgalne…
Eminentna važnost tukajšnega prostovoljnega gasilnega društva odseva še bolj iz okoliščine, da nimajo v celem Loškem sodnem okraju in v nobeni sosedni fari kakor v Grahovem na Blokah, v Loškem potoku in Babinem polju urejenega prostovoljnega gasilskega društva, le 17 kilometrov oddaljena Cerknica se mora ponašati z njim.
Opiraje se na naštete uzroke in na 1.,6.,7.,8., in 9 zakon z dne 20. decembra 1884veljevnega za vojvodino Kranjsko, o doneskih katere plačujejo zavarovalnice in družbe v korist gasilnih straž in v podporo ponesrečenih gasilcev si upa najspoštljiveje podpisano vodstvo prostovoljnega gasilskega društva v Starem trgu pri Ložu ponižno prositi denarne podpore. Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske naj blagovoli, ako mogoče tudi z večjo sveto, kakor leta 1889 tukajšne prostovoljno gasilsko društvo obdarovati.”
Dobljena denarna sredstva niso zadoščala za nakup opreme. Odbor društva je imel velike načrte, zato niso stali križem rok in čakali, temveč so z organiziranjem gasilskih veselic zaslužili denar za nakup prepotrebnega gasilskega orodja.
Gasilsko društvo je bilo v prvih desetih letih opremljeno z naslednjo opremo: eno brizgalno, sedem lestev, en maček, šest cevi po 10m, štiriinštirideset oblek, ena zastava. V Pudobu je bila ena brizgalna in ravno tako v Danah. Deseto obletnico je društvo praznovalo skupaj s Čitalnico v Starem trgu.
1899 – Izgradnja nove gasilske shrambe
Obdobje od leta 1899 do 1909
Gasilsko društvo je ve tem času pridobilo veliko novega članstva. Z aktivnim prostovoljnim delom so si nabrali dovolj denarja, da so si nakupili potrebno gasilno opremo. Opremo je bilo potrebno shraniti, zato so pričeli razmišljati, da pričnejo z izgradnjo shrambe. Shrambo za gasilno orodje so uredili v prostorih hiše ˝Posojilnice˝ za Stari trg, Lož in sosedstvo. (poznejši sokolski dom in današnji TVD Partizan).
Na javni licitaciji so prodali staro gasilsko shrambo. Z dobljenim denarjem so uredili nove prostore, poleg tega pa so zgradili nov lesen plezalni stolp visok 11 metrov, ki je bil uporaben za sušenje cevi.
Slavnostna otvoritev gasilnega doma-shrambe je bila 14. avgusta 1901 leta. Za slavnostno otvoritev, so imeli vsi gasilci uniforme.
Le te so nosili na raznih svečanostih. Društvena pravila so bila za gasilce zelo stroga. Posebno je bila stroga disciplina pri gasilskih vajah. društvene vaje so bile v letu 1904 vsakih štirinajst dni.
Poleg tega, da so gasilci organizirali veselice, so skrbeli tudi za kulturne, dramske prireditve. Pred vsako prosto zabavo so organizirali koncert pihalne godbe, tamburašev iz Prezida ali dramsko igro. Redno so se udeleževali slovesnosti, ki so jih prirejala sosedna gasilska društva.
Gasilsko društvo Stari trg je bilo v tem obdobju zelo uspešno. Zaradi dobrega dela članov upravnega odbora so pridobili veliko članov. Ob koncu dvajsetletnega obstoja društva, društvo zapusti njen dolgoletni predsednik Tomo Mlekuž. Predsedništvo po njegovem odhodu prevzame Ivan Štritof.
Obdobje od leta 1910 do 1931
V tem obdobju gasilci skrbijo za redno vzdrževanje gasilnega orodja in opravljajo razna popravila v gasilnem domu. leta 1915 odobrijo strelskemu društvu, da shrani v njihovem domu vojaške obleke, puške in strelivo.
Iz zapisnikov z rednih občnih zborov je razbrati, da je imelo društvo v tem času, zaradi gospodarskih težav, težave tudi s pridobivanjem članov. Leta 1922 so v odbor izvolili člane: Karl Kovač predsednik, Tomaž Strle namestnik, Viljem Krajc tajnik, Hinko Sežun blagajnik, Ivan Štefančič vodja plezalcev, Valentin Vrhovec vodja brizgalničarjev, Janez Strle vodja varuhov. Prostovoljno delo pri organizaciji veselic je za gasilce še vedno vir dohodkov za delovanje društva.
Ker je imel upravni odbor v letu 1924 težave s sestajanjem članov so sprejeli sklep, da vsak odbornik, ki se ne opraviči plača v društveno blagajno 10 din. Zaradi različnih političnih strank, ki so se ustanavljale ali že delovale je upravni odbor društva zavzel zelo jasno stališče, da se v društvo včlani vsakdo ne glede na njegovo politično pripadnost.
1925 – Gradnja novega gasilnega doma
Leta 1925 se na seji odbora, kateremu predseduje Tomaž strle dogovorijo, da pričnejo s pripravami za izgradnjo novega gasilnega doma. V tem letu dobi društvo odpoved za dosedanje prostore in sporočilo, da mora podreti plezalni stolp.
Na seji 10. februarja 1926 odbor izvoli gradbeni odbor v sestavi: Tomaž Strle, Stanko Štritof, Franc Debevc in Valentin Vrhovec, ki mora urediti in pripraviti vse za izgradnjo novega gasilnega doma. Člane društva so zadolžili, da po vaseh zbirajo prostovoljne prispevke. Pred začetkom gradnje v gradbeni odbor vključijo še člane: Antona Mlakarja, Franceta Krašovca, Janeza Trudna, Franca Štefančiča in Franca Žnidaršiča. Največja skrb vseh članov društva je bila, da zagotovijo dovolj denarja za gradbeni material in da člani opravijo dovolj prostovoljnih ur pri gradnji. Dom se je začel graditi na zamljišču Žurgovih.
Kljub obilici dela, ki so ga imeli gasilci pri gradnji doma so v času poplav v Loški dolini priskočili na pomoč krajanom. Za prizadete v poplavi so namenili ves čisti dobiček, ki so ga imeli pri veselici. V tem letu gasilci pogasijo požar v Vrhniki.
Zaradi pomanjkanja denarja se gradnja doma nadaljuje v leto 1927 in 1928. Čeprav v letu 1928 dom še ni dokončno zgrajen, naredijo ob 40 obletnici obstoja društva slavnostno otvoritev doma. To je bilo 29. julija 1928. Zaradi nediscipline pri gašenju požarov so gasilci iz svojih vrst izključili nekatere člane, ki se niso obnašali po pravilih društva. Na 43. letnem občnem zboru leta 1930 izvolijo upravni odbor v sestavi: Tomaž Strle predsednik,-načelnik, Valentin Vrhovec podnačelnik, Franc Debevc vodja brizgalničarjev, Matija Fajdiga vodja plezalcev, Ivan Lekan vodja varuhov, Ivan Truden tajnik, Franc Žnidaršič blagajnik. Poleg rednega društvenega dela ima odbor nalogo, da se konča izgradnja gasilnega doma. Tako v tem letu napeljejo v domu električne razsvetljave in v letu 1931 na domu naredijo fasado. V tem letu imajo člani odbora velike težave, ker ob požarih ne dobijo vprežnih konj za prevoz opreme. Zato enoglasno sklenejo, da skličejo izredni občni zbor in se dogovorijo o problematiki. V kolikor ne bo mogoče dobiti konj bodo razpustili društvo. Na tem občnem zboru se dogovorijo, da se po vrstnem redu določijo konji za prevoz. Društvo nadaljuje z delom.
Obdobje pred drugo svetovno vojno
Obdobje od leta 1932 do 1942
V začetku tega obdobja vodijo društvo člani: Valentin Vrhovec načelnik, Jože Strle tajnik, Franc Truden blagajnik, Dominik Zabukovec vodja brizgalne, Ludvik Gregorič vodja plezalcev, Mulc Franc vodja varuhov, Franc Truden orodjar. Za izredne zasluge v gasilskem društvu izvolijo za častnega načelnika tov. Tomaža Strleta, za častnega člana pa tov. Janeza Strleta. Upravni odbor skrbi za celotno delo društva. Veliko skrb posvetijo izobraževanju članov na rednih gasilskih vajah. Društvo sodeluje tudi z ostalimi društvi Velike Bloke, Cerknica, Logatec in Loški potok. Gasilske veselice so še vedno vir, ki napaja društveno blagajno. Da je bilo do leta 1934 delo društva zelo uspešno potrjuje pregled župne revizije, ki ob pregledu zapišejo: ˝Župna revizija je dne 12.8.1934 ugotovila delovanje čete povoljno, vendar ko bi občina in sploh ljudstvo, četo bolje podprlo bi stanje čete bolje izgledalo. Odboru se naroča, da vodi četo v tako lepi vlogi še naprej. Vsem funkcionarjem in članstvu izreka župna uprava zahvalo za njih trud.˝
Kljub prizadevnem delu članov v upravnem odboru, ki ga do leta 1935 vodi Tomaž Strle in nato do leta 1937 Franc Žnidaršič so v društvu težave pri pridobivanju novih članov. Zato v letu 1937 izvolijo na ponovljenem občnem zboru nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: Tomaža Strle predsednik, Ivan Zigmund tajnik, Ludvik Ožbolt blagajnik, Alojz Palčič poveljnik, Valentin Vrhovec orodjar, Franc Mulc poveljnik brizgalničarjev, Janez Palčič poveljnik plezalcev. Društvo ima v svojem sestavu četnega trobentača Josipa Goršeta iz Nadleska. V upravni odbor so člani izvolili ljudi, da bi z delom poživili življenje v društvu, saj v naslednjem letu društvo praznuje petdesetletnico obstoja. Ob jubileju želijo povečati članstvo. Za dolgoletno delo v društvu sklenejo, da odlikujejo naslednje člane društva: Tomaža Strleta za 50 let dela v društvu in Janeza Strleta, Valentina Vrhovca za 30 let dela, Antona Lekana za 40 let in Franca Petriča za 10 let dela.
Ko je potekala jubilejna prireditev je tajnik društva zapisal celoten potek:
˝Poročilo in zapisnik celotne proslave zlatega jubileja 50. letnice Prostovoljne gasilske čete v Starem trgu dne 28. in 29. junija 1938 s sledečim sporedom:
28. junija: zvečer bakljada
29. junija: zjutraj budnica
ob 8,30 zbiranje členstva pred domom
ob 9,00 poklon umrlim članom
ob 9,45 odhod k sv. maši v župno cerkev Stari trg
ob 13,30 sprejem gostov pred Ljudsko šolo v Starem trgu
ob 15,00 odhod po Starem trgu, potem začetek veselice na posojilniškem vrtu. Sodelujeta mestna godba iz Loža in gasilska godba iz Cerknice.
Dne 28. junija zvečer: bakljada
Ob pol 8 zvečer je bil zbor in sestanek cele čete pred gasilnim domom. Ko se je začelo mračiti je bil nastop vseh gasilcev.Dobili so v roke baklje in lampiončke, kakor ostalo zraven pričujoče občinstvo in skupno odkorakalo po Sterm trgu proti farovžu in od tam proti Podcerkvi z mestno Loško godbo na čelu, kjer sta pričakovala celo četo tedanja jubilanta, predsednik čete tovariš Tomaž Strle in poveljnikov namestnik Janez Strle.
Ta dva tovariša sta sedaj slavila tudi svoj zlati jubilej 50 letnega dela, udejstvovanja in požrtvovalnosti pri tukajšni četi. Zato jim je tamkajšnjo članstvo, tovariši gasilci iz Podcerkve postavili čez cesto pred domom predsednika Tomaža Strleta lep slavolok. Bila sta edina še živeča, brata od dneva ustanovitve tukajšne čete od 29.6.1888 pa do teda ko je proslavila četa 50 letnico.
Ko je prišla šeta z bakljado in godbo v Podcerkev, je najprej zaigrala godba. Ko je končala je tov. tajnik Zigmund stopil naprej in obema jubilantoma čestital v imenu čete, da sta doživela ta dan se jima zahvalil za njuno 50 letno požrtvovalnost…
Potem sta dve dekleti iz Podcerkve vsakemu izmed jubilantov dali krasen šopek belih nagelnov s čestitko. Bil je ganljiv prizor…
Drugi dan 29. junija:
Zjutraj navsezgodaj se je zbralo članstvo pred gasilskim domom k budnici…
Ob 9 uri je bil nato skupni odhod na pokopališče v Podcerkev…
Pripomniti je, da se je udeležilo naše proslave četa iz Prezida iz Savske banovine. Najdlje so prišli gasilci iz gasilske čete Sodražica župa Kočevje.
Skupno je bilo približno 250 gasilcev. Ob 3,00 popoldne je bil nastop pred gasilskim domom. Spredaj konjenica, potem je na čelu korakala godba iz Loža… Do solz ganljiv prizor je bil videti, ko sta korakala na čelu častne čete najstarejša gasilca jubilanta Tomaž Strle in Janez Strle v sredi med njima pa najmlajši gasilec cele povorke Josip Udovič šele 4. leta star sin podstarešine gasilske župe Logatec Josipa Udoviča.
Celotna proslava je potekala ta dan brezhibno v zadovoljstvo občinstva.˝
Kot vidimo iz napisanega zapisnika je bila proslava veličastna. S to proslavo so gasilci dosegli, da se je v njihove vrste vključilo veliko novih članov. Tako na občnem zboru v letu 1939 zagotavljajo, da je zadovoljivo število članov. Deset članov društva se v tem letu udeleži Jugoslovanskega kongresa gasilcev.
Zaradi bolezni predsednika društva izvolijo nov odbor: Matija Fajdiga predsednik, Valentin Vrhovec poveljnik, Ivan Zigmund tajnik, Ludvik Ožbolt blagajnik in Alojzij Vrhovec orodjar.
Gasilske uniforme so dotrajane, zato odbor sklene, da se v tem letu nabavijo nove paradne uniforme, pasovi in čepice. Nove obleke so bile za vse člane nova spodbuda za delo na gasilskih vajah na katerih so bili v letih 1939 in 1940 gasici zelo redni.
Leta 1941, ko se bliža vojna vihra člani ožjega odbora sklenejo, da se v slučaju vojne spravi društveni denar pri tajniku Ivanu Zigmundu.
V času druge svetovne vojne se člani društva niso sestajali saj je večina članov odšla v borbo za svobodo.
Obnovitev gasilskega društva po osvoboditvi
OBDOBJE OD LETA 1945 DO 1964
Po drugi svetovni vojni je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Stari trg le še na papirju. Vojna je pobrala svoj krvni davek tudi med gasilci. Veliko članov društva je padlo med bojem v partizanih. V spomin 17 padlim so gasilci postavili spominsko ploščo na pročelju gasilskega doma.
Za potrebe Jugoslovanke armade, ki je pri svojih zadnjih vojaških operacijah za osvoboditev potrebovala orodje in vozila so gasilci veliko prispevali. Zato, dajejo skrajni odbori OF gasilskim društvom pobudo, da posredujejo zahtevo za povrnitev orodja, ki jim je bilo odvzeto.
Delavni zanos je po osvoboditvi vnesen tudi pri gasilcih, domačije kličejo po obnovi in pomoči krajanov. Zato se člani društva 21. oktobra 1945 zberejo na prvi seji po vojni, da se dogovorijo o nadaljnjem delu društva. Izmed 15 članov društva izvolijo za predsednika Janeza Rudolfa, za tajnika Franceta Virta, za blagajnika Vinkota Žagarja, za orodjarja Valentina Vrhovca. Dogovorili so se, da morajo z delom pričeti takoj, blagajniški obračun društva pa bo narejen po prihodu tajnika Ivana Zigmunda.
V letu 1946 šteje društvo 48 članov. Le ti imajo za požarno varnost v uporabi ročno brizgalno, 100 m cevi in nekaj delovnih uniform. Zaradi slabega stanja in pomanjkanja orodja so gasilci organizirali akcijo zbiranja prostovoljnih denarnih in materialnih prispevkov, da bi kupili potrebno opremo. Poleg opreme so morali gasilci skrbeti za redno usposabljanje, ki so ga izvajali na gasilskih tečajih. Na gasilsko usposabljanje za gasilskega častnika pošljejo Alojza Vrhovca. Za posamezne akcije v okviru društva skrbi upravni odbor v sestavi: Janez Rudolf, Jože Šepec, Janez in Tone Hace.
Po letu 1948 članstvo upada, zato člani z raznimi akcijami želijo pritegniti v društvo mlajše člane. Na občnem zboru leta 1951 sklenejo, da društvo ustanovi žensko desetino. Poleg tega je naloga gasilcev, da v tem letu kupijo motorno črpalko. S pomočjo kmetov, ki so darovali les, s prostovoljnimi prispevki krajanov in veliko opravljenih prostovoljnih ur gasilcev, kupijo motorno brizgalno. Pri zbiranju denarja so gasilci iznajdljivi saj za pomoč zaprosijo celo naše izseljence v Ameriki. Akcijo za pomoč gasilcem sta vodila napa izseljenca, nekdanja člana društva Jeni Fatur in njen brat Tone Perušek iz Podcerkve, ki sta zbirala sredstva med izseljenci Loške doline.
Ob 65 letnici delovanja društva jim na proslavi predsednik Gasilske zveze Slovenije tov. Matevž Hace izroči 10.000 din za nakup gasilne opreme.
Od leta 1948 do leta 1954 je društvo po številu članstva v stalne vzponu. Društvo nabavlja prepotrebno opremo. Tudi strokovno se članstvo krepi. Uspešni so pri gašenju večjega požara v Lesnem industrijskem obratu v Martinjaku.
Pol letu 1955 do leta 1958 je društvo še vedno v neprestanem iskanju, da z raznimi akcijami pridobiva mlade člane. Zaradi vse večjega pomanjkanja denarja na vseh področji zagnanost gasilcev upada. V letu 1958se člani pripravljajo na praznovanje 70 letnice društva. Ob tej obletnici društva razvije nov gasilski prapor. Naslednje leto je za gasilce velika preizkušnja ob požaru tovarne pohištva Brest v Cerknici. Pri gašenju požara so gasilci požrtvovalni kar dokazuje zahvala tovarne ob tej nesreči.
Leta od 1960 do 1964 so za strateške gasilce leta popravljanja gasilskega dom in nakupa novega gasilnega avtomobila. Pri prevzemu novega avtomobila imajo velike težave. Namesto starotrških gasilcev prevzamejo vozilo gasilci iz Loškega potoka, ki se ne morejo načuditi, da so prišli do novega avtomobila. Kar trojica gasilcev iz Starega trga mora na pot, da bi prepričali gasilce iz Loškega potoka, da je bila narejena pomota. Tako po vseh pripetljajih pripeljejo v dolino nov gasilni avto. Star gasilni avto FORD podarijo gasilskemu društvu Iga vas.
Zob časa načenja sušilni stolp pri gasilnem domu, ki je iz leta v leto v slabšem stanju, zato sklenejo, da je nujna obnova. Po velikih težavah jim popravilo stolpa uspe čez dobri dve leti.
OBDOBJE OD LETA 1965 DO 1978
Upravni odbor v sestavi: predsednik Viktor Mulc, tajnik Janez Rudolf, poveljnik Stane Petelin, blagajnik Nelc Martin, gospodar Jože Jaklič in France Žnidaršič ter člani Janez Palčič, Ivan Onušič, Stane Truden in Jože Košmrlj, se trudi, da bi povečali članstvo in strokovno delo v društvu. Pomanjkanje denarja je zopet vzrok, da društveno življenje usiha. V društvu je v začetku leta 1965 20 aktivnih članov, 50 podpornih članov, 2 mladinca in 2 zaslužna člana. Poveljnik Stane Petelin se z gasilsko desetino trudi, da bi bili kar najbolje usposobljeni za gašenje požarov.
Po 1967 letu gasilcem v Starem trgu ne prinesejo izboljšanja. Za gasilstvo je zanimanje le tedaj, ko gori in ljudje potrebujejo pomoč. Mladi se ne vključujejo v članstvo, delavnost aktivnih članov popušča. Društvo v tem letu slavi 80 letnico obstoja.
Tudi krizno obdobje društvo preživi. Tako leta 1971 prevzame krmilo društva Ivan Perušek kot predsednik, Franc Žnidaršič tajnik, Stane Petelin gospodar in poveljnik, Marija Trubačev blagajnik in člani upravnega odbora Viktor Mulc, Alojz Vrhovec, Jože Plos, Anton Plos. Vsi člani se trudijo, da bi odpravili slabo stanje v društvu. Z načrtovanimi akcijami kot so: popravilo starega gasilnega avtomobila, nabave nove motorne črpalke, popravilo gasilnega doma in vsestransko aktivnostjo članov se stanje v društvu hitro izboljšuje. Društvo se organizacijsko vse bolj krepi, tako v letu 1973 organizirajo stalno dežurstvo proti gozdnim požarom. Društvo za člane organizira strokovne ekskurzije na sejme gasilne opreme. Odbor se zavzema, da v društvo dobijo pomladek, zato se povežejo z osnovno šolo.
Gasilci so sodelovali tudi na vajah za splošni ljudski odpor. Tako se vključijo v vajo Jesen 74, ki zaradi obilice padavin črpajo vodo iz kleti stanovanjskih hiš.
Delavnost v društvu se nadaljuje tudi v letu 16. Kjer se pripravljajo na praznovanje 90 letnice. V tem letu želijo nabaviti avtocisterno in prenoviti gasilni dom. Za nakup avtocisterne z delovnimi organizacijami v Loški dolini sklenejo samoupravni sporazum, na podlagi katerega so združevali denar. Praznovanje društva je v letu 1977 povezan s praznovanjem ob 500 letnici mesta Loža. Kljub dobri volji gasilcev se je za nakup avtocisterne zbralo premalo denarja. Ob praznovanju društva 30 članom podelijo priznanja, za njihovo dolgoletno delo.
V letu 1978 je v društvo včlanjenjih 39 članov. Čeprav ni številčnega članstva ima društvo uspehe, saj izpolnijo člani vse naloge, ki so si jih zadali na občnem zboru. Gasilci dajo pobudo muzeju v Ložu za postavitev gasilske razstave z naslovom »Razvoj gasilstva v Loški dolini«. Zaradi prostorske stiske se njihova ideja ne uresniči. Ob delavskem prazniku je bil prevzem avtocisterne. S tem vozilo so si krajani Loške doline im okolice zagotovili, da v sušnih obdobjih ne bodo njihove kapnice brez vode.
OBDOBJE OD LETA 1979 DO LETA 1988
Starotrško gasilsko društvo od leta 1979 vodi upravni odbor v sestavi: Ivan Perušek predsednik, Valentin Vrhovec namestnik, Zdravko Kraševec poveljnik, Franc Žnidaršič tajnik, Marija Trubačev blagajnik, Alojz Vrhovec gospodar. Upravni odbor želi, da bi bili gasilci kar najbolje organizirani pri raznih akcijah. Za prevoz vode z avtocisterno naredijo pravilnik o prevozu, ker je vedno več naročil.
Z udeležbo na pogrebu gasilci pospremijo na zadnji poti bivšega predsednika Gasilske zveze Slovenije Matevža Haceta.
Kadrovske spremembe so v društvu tudi v letu 1980, kjer izvolijo novo vodstvo. Sestavljajo ga naslednji člani: Anton Poje predsednik, Franc Kodrca poveljnik, Andrej Buh tajnik, Alojz Vrhovec gospodar, Marija Trubačev blagajnik in člana Stanko Truden in Slavko Berglez. Na občnem zboru sprejmejo sklep, da zaradi dotrajanosti gasilnega doma zgradijo nov dom, zato ustanovijo pripravljalni gradbeni odbor v sestavi: Ivan Perušek, Franc Žnidaršič, Anton Poje in Rudi Mlakar.
Tudi v tem letu so gasilci delavni, saj obnovijo avtocisterno za katero porabijo več kot 80 prostovoljnih ur. Pri tem delu je najbolj uspešen Andrej Buh.
Gasilsko društvo v letu 1983 sodeluje v slovenski akciji za pionirje »Mladi gasilec«. S pionirsko desetino se udeležijo občinskega tekmovanja. V društvu je v tem času 24 pionirjev, 1 častnik, 4 višji častniki 1.stopnje, 4 nižji častniki, 10 izprašanih gasilcev in 33 nekvalificiranih operaterjev.
Enako številčno stanje je tudi v letu 1984. Materialna opremljenost je v tem letu zadovoljiva. Večji problem predstavlja dotrajan gasilski dom, kateri zahteva temeljite obnove, ki pa zaradi neprimerne lokacije ni sprejemljiva. Zato na letnem občnem zboru člani imenujejo gradbeni odbor: Zdravko Kraševec- predsednik, Anton Plos, Ivan Perušek in Stanko Truden z nalogo, da do praznovanja 100-obletnice obstoja društva pripravijo vse, da bi v čimkrajšem času pričeli z izgradnjo novega doma ali s temeljitim popravilom starega doma.
Gradbeni odbor je že v tem letu imel razgovor s predstavniki Kovinoplastike Lož, na katerem so se dogovorili, da bodo ob adaptaciji stare šole zgradili nov prizidek, ki bo služil za potrebe gasilstva v dolini. Aktivnost članstva se je zaradi planiranih akcij močno povečalo. Člani so se redno udeleževali vaj in vso svojo strokovno znanje uporabili pri gašenju požara v Goranproduktu v Prezidu. Udeležili so se občinskega tekmovanja v Novi vasi.
Za večji razvoj gasilstva in pridobivanj novih članov je bila izvedena problemska konferenca pod geslom »Pionir, mladina in ženska v gasilski organizaciji«, na kateri je bilo ugotovljeno, da bi v društvu lahko poleg pionirske desetine ustanovili tudi ženko desetino. Za pridobitev novega članstva in popestritev društvenega življenja so v mesecu maju in juliju organizirali enodnevna izleta v gasilski muzej v Metliko in izlet pionirjev na morju v Ankaran. Kot dobri organizatorji so sodelovali pri praznovanju 30-letnice Kovinoplastike Lož in Polharski noči.
Aktivnosti članstva so bile v letu 1985 usmerjene v izgradnjo novega gasilskega doma. Tako so v tem letu s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom pripravljali material za nov dom. V Loški dolini je 124 lastnikov gozdov darovalo po eno ali dve smreki. Gasilci so opravili sečno lesa za kar je bilo narejenih 421 delovnih ur, od tega 72 traktorskih ur.
V tem letu so pripravili in postavili ostrešje novega doma. Gasilci so opravili 832 ur prostovoljnega dela. V izgradnjo doma so se vključile tudi delovne organizacije iz Loške doline in obrtniki. Poleg Kovinoplastike Lož, ki je bil nosilec celotne investicije so pri gradnji sodelovali naslednji TOZD-i Žagalnica, Gaber, GG TOK Cerknica, LKP Pivka, GG Snežnik. Prevoz materiala so za gradnjo opravili avtoprevozniki Ivo Dejmenovič iz Markovca, Franc Žnidaršič iz Loža in Stane Žnidaršič iz Pudoba. Pesek iz peskokopa Rudnik je daroval tov. Filipovič iz Prezida. Zidarji so opravili delo v 297 urah. Tako je bilo v tem letu narejenih kar 1570 prostovoljnih ur. Celotno gradnjo je usmerjala investicijska služba iz Kovinoplastike. Od leta 1985 do leta 1988 so gasilci za izgradnjo doma naredili 4216 prostovoljnih ur.
V sušnem obdobju v letih 1983 in 1984 so gasilci oskrbovali krajane s pitno vodo na območju Loške doline in širše okolice. Z gradnjo doma so gasilci preveč zanemarili operativno strokovno usposabljanje, zato ima poveljnik veliko dela, da organizira usposabljanje.
Strokovno usposabljanje zaživi v letu 1986. Razvoj tehnike in opreme pri reševanju se iz leta v leto izboljšuje, zato morajo gasilci znati uporabljati opremo in osvajati nove tehnike. Operativno delo članov je še vedno usmerjeno v gradnjo novega gasilnega doma. V tem letu pričnejo tudi z akcijo, da prodajo stari gasilski dom in tako pridobijo nekaj denarja za opremo novega doma. Tako stari gasilski dom kupi Lovska družina Stari trg-Lož.
Na rednem občnem zboru gasilci sprejmejo program v katerem je tudi priprava na praznovanje 100-obletnice društva. Za izvedbo in pripravo imenujejo pripravljalni odbor v sestavi:
Franc Žnidaršič – predsednik in člani
Stanko Truden
Ivan Perušek
Jože Šepec
Anton Zigmund
Andreja Buh
Anton Plos
Gasilci se odločijo, da bo praznovanje skupno z Gasilskim društvom Iga vas, ki praznuje 60-letnico. Zato odbor dopolnijo z dodatnimi člani gasilskega društva Iga vas
Franc Ravšelj, Jože Gorše, Vinko Martinčič, Franc Kranjc in Ivan Plos.
Oblikovalec finančne konstrukcije za izgradnjo doma Anton Plos ima veliko skrb, da bo nov dom zgrajen do 22. julija 1988 leta.
V letu 1984 na občnem zboru izvolijo organe društva.
Stanko Truden – predsednik
Branko Kovač – poveljnik
Josip Žagar – tajnik
Alojz Vrhovec – gospodar
Marija Trubačev – blagajnik
Jože Šepec – član
Andreja Buh – član
Nadzorni odbor:
Anton Plos
Bernard Turk
Jože Drobnič
Odbor za SLO in DS
Slavko Truden
Zdravko Kraševec
Drago Kraljič
Gasilci operativne skupine so v tem letu delavni. Veliko delajo s pionirju in mladinci in jih usposabljajo v bodoče gasilce. Pripravljali so jih za občinsko tekmovanje mladih gasilcev.
Na območju krajevne skupnosti so pregledali hidrante vodovodnega omrežja. S hitrima akcijama so posredovali pri gašenju samovžiga premoga v kleti pošte in pri požaru stanovanjske hiše v Vrhniki.
Zanimiva je ugotovitev, da so v društvu v vsem stoletnem obdobju posebno aktivno delovala okoliška naselja: Podcerkev, Nadlesk in Vrhnika
Sedež društva je bil vedno v Starem trgu.
Jubilejno leto 1988 je za gasilce naporno dleto. Gradbena skupina s člani končuje izgradnjo prostorov, prireditveni odbor se sestaja in pripravlja program z otvoritvijo doma, ki je ob 100 obletnici društva plod dela sedanjih članov in nov kažipot, ki naj izpodbudi za delo mlade generacije v gasilskem društvu.